English

galerija equrna, gregorčičeva 3a
ljubljana, slovenija
+386 (0)1 25 27 123
+386 (0)41 220 654

info@equrna.si
ponedeljek - petek   12h - 19h
sobota, nedelja, prazniki zaprto 
instagram Equrna
twitter.com/EqurnaG
po predhodnem dogovoru odprto tudi izven delovnega časa

 

Zmago Lenárdič

EINE ZEIT EXTREMEN ELENDS

/ ČAS SKRAJNE BEDE

8. 11. - 9. 12. 2022

V enem od svojih romanov M.Houellebecq položi v usta glavnemu junaku (sicer uspešnemu umetniku) naslednjo izjavo: “Biti umetnik

je nekdo, ki je PODREJEN. Podrejen skrivnostnim, nepredvidljivim sporočilom, ki jih je bilo treba zaradi pomanjkanja boljšega

izraza in zaradi odsotnosti kakršnekoli vere poimenovati INTUICIJA. In vendar so ti ta sporočila zapovedovala s kraljevskim, kategoričnim

glasom in niso dopustila niti najmanjšega ugovora - razen seveda za ceno izgube integritete in spoštovanja do samega sebe. Ta sporočila

so lahko terjala uničenje enega dela ali celo serije del, umetniku narekovala radikalno drugačno usmeritev ali ga celo pustila brez

usmeritve, brez najmanjšega projekta, najmanjšega upanja za nadaljevanje. Edino zaradi tega je bilo umetnikovo življenje včasih lahko

označiti za TEŽAVNO. In edino in zgolj na podlagi tega se je razlikovalo od drugih poklicev ali PREPROSTIH DEL.

”V takšnih primerih ostaja kaj malo prostora za “lucidna” preizpraševanja, spektakelske koncepte, reševanje sveta v povezavi z

“znanostjo” ali sproščene pobege v svet domišljije. Pozornost je usmerjena na misli, ki te dosežejo nepričakovano v določenem

trenutku in te zapustijo tako hitro, da v resnici niti ne veš, ali je bila misel kot ideja dovolj močna ali ne. Posamezni motivi so v nasprotju

z barvno temperaturo ali po principu “layerjev” nepovezani v končni podobi.

Kdo bi vedel, a precej intrigantna je misel, da se na ta način približajo poeziji…


Zakaj sploh še slika? Res ni zapomnljiva kot fotografija ali dominantni teoretični spremljevalni teksti sodobnih umetniških del, ima pa

briljantno sposobnost rahljanja emotivne dimenzije in empatičnosti - torej tistega, kar v sodobni družbi ni več najbolj zaželjeno oz. je

vrednoteno zgolj kot potencialno manipulativno blago. Avtor tudi na pričujoči razstavi sledi sintagmi “sekvenčno slikarstvo”, kar je razijal

pri prostorskih postavitvah Tekoči prostor / Liquid Space (Fireworks, Network, Suicide) in Liquid Space II ter v nekaterih slikarskih delih

na razstavi Podrsavanje / Shuffle v ljubljanski Mestni galeriji.

 

 

Zmago Lenárdič, PRISTANEK / LANDING, 2021, olje, alkid na platno, kaširano na lesonit, 69 x 51,5 x 3 cm

(foto: Z. L.) 

 

Zmago Lenárdič, slikar, delujoč na področjih slikarstva, prostorkih postavitev, slikarskih video
instalacij in videa. Profesor slikarstva na ALUO v Ljubljani.
Pomembnejše razstave:
(samostojne – izbor od skupaj 40)
- 1989 Berlin (D), Galerie Stil & Bruch (s T.Pogačar)
- 1992 München, Produzentengalerie, Boogie Woogie Augustus
- 1992 Ljubljana, Galerija ŠKUC, Das Bild braucht den Rollstuhl (z J.Hribernik,
Stopnišče)
- 1994 Ljubljana, Mala galerija, 2 x 2,98280 kW
- 1997 Ljubljana, Spomeniško varstveni center (Ljubljana 1997 - Evropski mesec
kulture, Elsa und Lohengrin (z/with J. Hribernik)
- 2001 Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Ni teme ni teme / No Subject, No
Darkness, (z B. Kemperle)
- 2005 Düsseldorf, Ateliers Höherweg e.V., Innuendo / Andeutung
- 2005 Topolo, javna stalna postavitev “Plitev vdih” / “Shallow Breath“
- 2006 Ribnica, Miklova hiša, LIQUID SPACE /Fireworks/Network/Suicide/, pri
posameznih sekvencah so sodelovali: J.Hribernik, D.Švarc in M.Lazar
- 2007 Celje, Galerija sodobne umetnosti Celje, Tekoči prostor II / Liquid Space II, pri posameznih
sekvencah so sodelovali: J.Hribernik, D.Švarc in M.Lazar
- 2010 Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Podrsavanje / Shuffle, pri posameznih
sekvencah so sodelovali: J. Hribernik, M. Lazar, Z.Z.Lenárdič, R.Likon, M.Mrak, J.Smole, D.Švarc
in D.Teropšič
- 2011 Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac (samost. cerkev), Second Life
- 2017 Velenje, Galerija Velenje, Don’t think Art! + Velenje, Razstavišče Gorenje, Slip Space,
(guest: J. Hribernik : Tense Present)
- 2019 Novi Sad, Gallery of the Vojvodina Artist Association, Don’t think Art!

(Festival of Contemporary Art Danube Dialogues 2019)
(video dela – izbor od skupaj 21)
- 1994 2 x 2,98280 kW, neskončni trak / Beta sp
- 2000 Big Blue Subway /12min.42s., Beta sp
- 2004 NewMoscowYork / 20min., DVD / z J. Hribernik
- 2006 Suicide / neskončni trak DVD
- 2007 Čakanje sprememb / Waiting for Changes / DVD, 30min., neskončni trak
- 2010 NeoDance, HD, 12 min., kratek film
- 2013 The Meeting (at the End of the Day), HD, 17min. 35s., kratek film
(skupinske – preko100, izbor zadnjih let)
- 2015 Ljubljana, MSUM, Krize in novi začetki: umetnost v Sloveniji 2005 - 2015
- 2016 Maribor, Umetnostna galerija Maribor / Zemlja je ploščata (Sodobno slovensko in kitajsko
slikarstvo)
Beijing, Today Art Museum, Flat and Distant, China – Slovenia Contemporary
Art Exhibition
- 2017 Kragujevac, Galerija Narodnog muzeja Kragujevac, „Jugoslovensko slikarstvo
druge polovine 20. veka” iz fonda Umetničke galerije „Nadežda Petrović“
- 2018 Čačak, Umetnička galerija Nadežda Petrović, Izazovi postmoderne: Umetnost
osamdesetih iz zbirke Jugoslovenska umetnost druge polovine 20.veka
- 2018Strasbourg, Apollonia, échanges artistiques européens, e.city-Ljubljana / Projected
Visions. From art in the urban context to fiction and dystopia (curator: B.Borčić)
- 2020 Maribor, Umetnostna galerija Maribor / UGM Maribor Art Gallery, 100+
Vrhunci iz Zbirke UGM
Nagrade in priznanja:
- 1985 Odkupna nagrada na Mednarodnem študentskem natečaju “Turkey in my mind”, Ankara
- 1988 Prešernova nagrada Akademije za likovno umetnost Ljubljana
- 1990 1. nagrada (odkup), Srečanje nove generacije diplomantov Akademije za likovno umetnost
Ljubljana, Velenje
- 1990 Odkupna nagrada Fonda za kulturo občine Čačak na 16. Memorialu Nadežde Petrović,
Čačak
- 1992 Velika nagrada Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Majski salon 92, Ljubljana
- 2004 Župančičeva nagrada za izjemne dosežke s področja kulture v Ljubljani
- 2012 Jakopičeva nagrada, Ljubljana

 

--- 

 

Robert Černelč

ENTER THE VOID

30. 8. - 30. 9. 2022

ENTER THE VOID


Moje slikarstvo izhaja iz dekonstrukcije filma. Ukvarjam se z idejo, kako na sliki rekonstruirati specifični filmski trenutek v suspenzu pričakovanja, ki prihaja od zunaj, iz prostora, ki na sliki ni prikazan, je pa implicitno navzoč. Siegfried Kracauer je ugotavljal, da filmi vedo nekaj, česar mi ne vemo in da je v njih nekaj skrito, kar se da odkriti. Iz te točke gledišča izhaja razmerje med gledalcem in upodobljenim, ki je nestabilno in nepredvidljivo in to je tisto, kar me najbolj zanima. Na zadnjih slikah so v ospredju motivi čakanja, opazovanja, stanja, zrenja, neke vrste stanja zaustavljene in preusmerjene pozornosti, ki je v postdigitalni dobi fragmentirana na multiple »ekrane«. Ne zanima me pikselacija, ampak vstop v digitalno drobovje slike, kjer je konkretnost podana kot abstraktna informacija.

ROBERT ČERNELČ


1970 rojen v Murski Soboti.

Izobrazba

  • 1995–99 študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

  • 2000–02 magistrski študij na Akademiji za Likovno umetnost v Ljubljani.

  • 2001–2004 magistrski študij filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Od leta 2015 predava na ALUO in AGRFT. Živi in dela v Ljubljani.



Razstave in filmi (izbor 2017-2022)

  • Celovečerni igrani film Ptičar, režija, scenarij in scenografija: Robert Černelč, 2022.

---

RDEČA / SEEING RED

 

kuratorja razstave: Tomaž in Arne Brejc

 

Razstavljajo:

Goran Bertok, Conny Blom, Nina Slejko Blom, Ksenija Čerče,

Marjan Gumilar, Herman Gvardjančič, Dušan Kirbiš, Peter Koštrun,

Zmago Lenardič, Ira Marušič, Andrei Molodkin, Katja Pal, Tadej Pogačar,

Uroš Potočnik, Oto Rimele, Vlado Stjepić

 

12. 5.–30. 6. 2022

 

Rdeča/Seeing Red

Na začetku je predstava rdeče, ki sploh ni pigment, ampak nekakšna plazma, fluid, neoprijemljiva »snov«, mokra, suha, redka, gosta, prosojna, zatemnjena …, v kateri lebdijo stvari, ne predmeti, ker jim je fluid odvzel identiteto: tako sem videl fotografije Koštruna in Bertoka, projekcijo Molodkina. Potem je rdeča posebna molekularna snov, ki se lahko uvija, ostri, poleže, napenja ali drobi, kakor ji dopušča uporabljena tehnologija in modelna struktura. Vsi ti postopki so izvedljivi v katerikoli vizualni stroki, denimo v dizajnu ali kiparstvu. V kiparstvu se rdeča spremeni v pokrivalno in pripovedno površino, v dizajnu pa so plastične in druge umetne snovi že same po sebi obarvane in jih je treba samo še modelirati. Za takšne uporabe je značilno, da rdeče ne vidimo izključno kot barvo, ampak kot umetelno snov z lastnimi in včasih nepredvidljivimi prostorskimi razsežnostmi in rizomsko dinamiko. 


Za digitalno imažerijo, v kateri sta se resnica in laž prepletli do neprepoznavnosti, je značilno, da v svojem napredovanju sproti odpravlja nekdanje utrjene, arhetipske predstave in vrednosti rdeče in jih prekriva z glamuroznim spektaklom umetelnih videzov. Rdeča je izgubila enosmerne lastnosti napadalnosti, jeze, vzkipljivosti, nestrpnosti, moči in prestiža, je samo še ena medijska, blagovna barva, ki ji je v splošnem potrošništvu splahnel arhetipski pomen. Res je še vedno povezana s čustvi, a za ljubezen, seks in strast, ljubosumje in maščevalnost so nam na voljo digitalni odtenki, ki se v medijski ponudbi tako hitro spreminjajo, da od stabilnih, tradicionalnih pomenov ne ostane dosti. Če je bila včasih rdeča tudi topla in pozitivna barva, je zdaj pomembnejša njena oblikovana vidnost v modi, notranji opremi in urbanem transportu. Še »ideološko rdeča« barva političnih strank je prej nostalgija kot revolucionarna spontanost in pogum. Tako kot številne barve v današnjem nasičenem podobotvorju je postala običajna barva – pomen si mora šele izboriti in zato potrebuje agresivno formo.

 V slikarstvu ji je forma sicer zagotovljena, kompozicija določa njen status, obseg in pomen; praviloma še vedno velja, da večja kot je rdeča ploskev, močneje deluje ne glede na njeno vsebino (Matisse). Kandinsky je še sanjaril o »moški zrelosti« rdeče, njeni smotrnosti in moči. Rothko je biblično prepoved upodabljanja malikov, povzdignil v sublimno abstraktno razodetje. Minimalizem je proizvedel niz rdečih monokromnih površin, ki si jih je izposodil od Rodčenka. Op in pop art sta rdečo barvo spremenila v slikovne površine, v katerih sta se zrcalila Albers v abstraktni formi in Warhol v blagovni, medijski imažeriji.


Eksistencialna vsebina barve je seveda kri. Pri nas je to metonimično (!) nalogo najbolje obvladal Marij Pregelj, ki ni imel enakovrednega naslednika. Kadar slikarju uspe na sliki utelesiti »rdečo kot kri« (van Gogh, Munch, Francis Bacon), je to skrajni domet barve, ki sam po sebi ni ponovljiv, vsakič ga je treba udejanjiti scela in dokončno – in zato se v ponovitvah razplasti v klišeje.


Vendar obstaja sebstvo rdeče, ki ni odvisno od upodabljanja, ampak ima lastno kognitivno bivanje: rdeča kot čisti miselni predmet, kot predmet-misel, torej ne kot posledica eidetične redukcije, temveč kot proizvod polne, napredujoče fenomenalne »predmetnosti«: toda tu se zadeva zaplete. V umetnosti je barva ali zgodovinska ali naravna izkušnja, odvisna od rabe in razvoja pigmentov. »Ideja« rdeče pa ne more biti udejanjena drugače. kot da jo hipostaziramo v nov ontološki modus; v vsakdanji rabi se ta spektakularna zamisel največkrat zaustavi v abstraktni površini, ki jo zaznamo kot rdečo. Rdeča, nekdaj barva vladarjev in moči, je postala svojevrstna miselna, filozofska barva.

Zato naša razstava ne raziskuje le njenega »sebstva«, kaj je rdeče v rdečem, temveč tudi različne aplikacije in materializacije rdeče in pri tem brez zadržkov preči različna področja od klasičnega slikarstva, grafike in fotografije do povsem konceptualnih načinov njene uporabe.


Rdeča je prej »koncept« kot metafora, je prej snov kot izraz, je medijski fluid, v katerega se lahko potopita katerakoli snov in podoba. Kar jo v likovni umetnosti loči do digitalne imažerije, je konstantna tendenca po utelešenju, da ni samo znakovna površina neke kontekstualne uporabe, temveč ohranja – kot bi bila delujoča snov – živo in enkratno navzočnost v sodobni umetnosti.

---