»Buena onda« ( dokumentarec štirih prijateljev(1999): Damijana Cavazze,Mihe Dovžana, Jureta Kobeta in Primoža Ponikvarja )
pomeni v čilenskem slengu »gud vajb«-dobronamerni val- kar je tudi namen razstave: ujeti valovanje resnice in lepote.
Spominjat se- ohranjat zgodbo o prijateljstvu, ki živi naprej v duhu,čeprav mogoče Prijatelja ni več v tem minevajočem svetu.
G.Garcia Marques je nekje zapisal: » Življenje imaš, kot se ga spominjaš...«
Otrok sem še: na družinskem srečanju nekje na poljanah za Bratovževo ploščadjo, kjer stojijo lupine sanjskih jadrnic, delam gimnastične akrobacije.
Damijan&Sebastian strmita, ko njun starejši brat Kristijan zareže skozi zrak bojni krik »Banzai«!, da me odnese »salto mortale«.
Od tistega dne je preteklo več kot tridest let in še danes sem splet pripovedi- zgolj v odnosu do drugega se vračam v odnos do samega sebe;
in rad živim v prjateljskem zanosu: čustvo, lepota in svoboda!
Z Dajcom sva skupaj doživela čas, ki me lahko navdihuje do zadnjega diha.
Ta razstava je spomin na prijatelja in hkrati na lepa leta, ko smo se za »Djokinem barom«v galeriji Equrna srečevale pisane duše in nas je France Gruden-Fred nasitil s svojim kruhom.
Letos je vzel slovo tudi Matjaž Kocbek-Koci in Kreta je daleč kot še nikoli.
Težko mi gre z jezika, še najmanj pesem...zaključil bi v želji:
naj bo »buena onda« kot val, ki nas nosi skoz viharje v varen pristan!
Hvala vsem prijateljicam&prijateljem, cenjenim umetnikom za svoj doprinos k razstavi:
Damijan Cavazza, Ksenija Čerče, Patricija Čičmir, Mitja Ficko,France Gruden, Marijan Gumilar, Gregor Lorenci, Sergej Kapus,
Matjaž Kocbek, Alojzij Poreber, Jože Slak, Urša Vidic, Joni Zakonjšek.
BO!
Andraž Polič ( kustos razstave )
p.s.
( formalna zasnova razstavljenih del se nanaša na prijateljski izbor moje umetniške intuicije in ohranja kozmološki pomen »mayevske trinajstice«,
ki predstavlja genezo 7 dni&6noči, kar v moško/ženski polariteti udejanja menjavo univerzalnih načel )
»...slika se zmeraj dogaja zdaj, pred teboj,cela, naj bo naslikana v katerem koli času, je to en čas, ki vse slika...« ( Dane Zajc )
Med Prago in Ljubljano,2013
