Uršula Berlot, Goran Bertok, Dare Birsa, Andrej Brumen Čop, Ksenija Čerče, Robert Černelč, Sandi Červek, Tina Dobrajc, Bojan Gorenec,Samuel Grajfoner, Herman Gvardjančič, IRWIN, Zmago Jeraj, Dušan Kirbiš, Metka Krašovec, Alen Ožbolt, Ivo Prančič, Brane Sever, Zora Stančič, Tugo Šušnik, Nika Zupančič

Nasvet mlademu slikarju: Če ne veste kako začeti, začnite s črno. (B. Newman)

Izkušenemu slikarju slike ni težko končati v črni barvi. Vmes je mnogo odtenkov in pomenov. V slovenski umetnosti je črna barva rezervirana za grafiko. Sicer je bil temen ekspresionizem in šele visoki modernizem je uporabil črno kot samostojno, dejavno barvo. Toda zdaj to ni bila barva, ampak bolj snov in ploskev. Črna barva je postala tudi bolj abstraktna kot katera koli druga barva, obenem pa so bili njeni sopomeni zlahka naravni in asociativni: zemlja je bila na začetku pusta, v temi, nezavedno ni bilo obarvano, a strašno izrazno, neznani bog se je skrival v sublimni črnini. V sodobni črni ploskvi se zdaj javlja podoba, ki lahko s svojo črnino sveti navzven, lahko je črna lunja, ki srka energijo, lahko je dekorativna igra poteze in kompozicije in navsezadnje se v njej morda skriva zadnja možna slika. Črna ni »ena« barva, črna je množina sama po sebi. Toda njen »razvoj« ima arhetipski značaj: na koncu se iz črne znova rodi nov svet.

 Razstavo je podprla Mestna občina Ljubljana