- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- januar 2024
2024 2023 - december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- september 2023
- julij 2023
- junij 2023
- april 2023
- marec 2023
- februar 2023
2023 2022 - december 2022
- november 2022
- oktober 2022
- september 2022
- julij 2022
- maj, junij 2022
- april 2022
- marec 2022
- januar, februar 2022
2022 2021 - december 2021
- november 2021
- oktober 2021
- september 2021
- julij, avgust 2021
- maj, junij 2021
- april 2021
- marec 2021
- februar 2021
2021 2020 - oktober 2021 - januar 2021
- september 2020
- julij, avgust 2020
- marec 2020
- februar 2020
- januar 2020
2020 2019 - november 2019
- oktober 2019
- junij - september 2019
- maj 2019
- april 2019
- marec 2019
- februar 2019
2019 2018 - december 2018
- november 2018
- oktober 2018
- september 2018
- junij 2018
- maj 2018
- april 2018
- marec 2018
- februar 2018
2018 2017 - december 2017
- oktober, november 2017
- september 2017
- junij 2017
- maj 2017
- april 2017
- marec 2017
- februar 2017
- januar 2017
2017 2016 - november 2016
- oktober 2016
- julij - avgust - september 2016
- april - maj - junij 2016
- februar - marec 2016
2016 2015 - december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- julij, avgust 2015
- maj, junij 2015
- april 2015
- februar in marec 2015
- januar 2015
2015 2014 - november in december 2014
- oktober 2014
- september 2014
- junij 2014
- maj 2014
- april 2014
- februar in marec 2014
2014 2013 - december
- november
- oktober
- september 2013
- julij 2013
- junij 2013
- maj 2013
- april 2013
- marec 2013
- februar 2013
- januar 2013
2013 2012 - december 2012
- oktober 2012
- november 2012
- avgust 2012
- julij 2012
- junij 2012
- maj 2012
- april 2012
- marec 2012
- februar 2012
2012 2011 - december 2011
- november 2011
- oktober 2011
- september 2011
- julij 2011
- junij 2011
- maj 2011
- april 2011
- marec 2011
- februar 2011
- januar 2011
2011 2010 - december 2010
- november 2010
- oktober 2010
- september 2010
- junij 2010
- maj 2010
- april 2010
- marec 2010
- februar 2010
- januar 2010
2010 2009 - december 2009
- oktober 2009
- oktober 2009
- september 2009
- junij 2009
- maj 2009
- april 2009
- marec 2009
- februar 2009
- januar 2009
2009 2008 - november 2008
- oktober 2008
- septemeber 2008
- avgust 2008
- junij, julij 2008
- junij 2008
- maj 2008
- april 2008
- marec 2008
- februar 2008
- januar 2008
2008 2007 - december 2007
- november 2007
- oktober 2007
- september 2007
- avgust 2007
- junij 2007
- maj-junij 2007
- maj 2007
- april 2007
- marec 2007
- februar 2007
- januar 2007:
2007 2006 - december 2006:
- november 2006:
- oktober 2006:
- september 2006:
- avgust 2006:
- julij 2006:
- junij 2006:
- maj 2006:
- april 2006:
- marec 2006:
- februar 2006:
- januar 2006:
2006 2005 - december 2005:
- november 2005:
- oktober 2005:
- september 2005:
- september 2005:
- avgust 2005:
- julij 2005:
- junij 2005:
- maj 2005:
- april 2005
- marec 2005:
- februar 2005:
- januar-februar 2005
- januar 2005
2005 2004 - december:
- november 2004:
- oktober:
- september:
- avgust:
- julij:
- junij:
- maj 2004:
- april 2004:
2004 |
ALUO - PAPIROLOGIJA
19. september - 19. oktober 2017
Izr. prof. Bojan Gorenec o razstavi:
Dela na papirju, ali še bolje, dela s papirjem, ki so predmet razstave Papirologija, nam odpirajo vpogled v današnje prakse nečesa, kar je včasih veljalo za pripravljalno fazo pred izvedbo končnih likovnih del, običajno v risarskih ali lažjih slikarskih tehnikah na dvodimenzionalnih površinah – najpogosteje papirja ali česa podobnega.
V našem času sta se tako pojem risbe kot pojem papirja preobrazila in dopolnila z novimi pomeni. Če govorimo o risbi, je ta v mnogih individualnih umetniških usmeritvah postala osnovno sredstvo za končno in končano delo – ob tem, da so še vedno v veljavi njene predhodne funkcije zasnove/skice ter konceptualizacije vizualnih in likovnih idej. Vpogled v pojem papirja in njegovo rabo nam razkrije, da danes ne nastajajo samo dela na papirju, pač pa ustvarjalci s papirjem tudi delajo kot s predmetom, nanj odtiskujejo, ga režejo in na novo sestavljajo, ga prelepljajo, premazujejo in končno tudi nadomeščajo z ekrani različnih vrst.
V pripravi na to razstavo se je izbira del umetnikov že v izhodišču odvijala z različnih vidikov, z namenom, da se ne le prikažejo različne in raznolike rabe risbe oziroma papirja, ampak da se dobi tudi uvid v tisto, kar se dogaja in nastaja tukaj in zdaj. Rezultat je pričujoča razstava del, ki segajo od skic na papirju prek eksperimentalne risbe in slike na papirju do samostojnih del z risbo in podobami. Danes so razstave s podobnim pristopom – z razstavljanjem risarskih del in vizualnih idej – pogosta praksa evropskih muzejev in galerij, tudi zato, ker ravno skozi take postavitve dobivamo uvide v umetniške svetove, v temelje in razloge različnih imaginacij, ter si tako laže razlagamo umetniške procese.
|