ZELENI REZ
kuratorja Tomaž Brejc in Arne Brejc
12. 3. - 26. 6. 2020
Na razstavi sodelujejo
Nina Slejko Blom in Conny Blom, Beti Bricelj, Nina Čelhar, Vuk Ćosić, Gustav Gnamuš, Josip Gorinšek, Tomaž Gregorič, Herman Gvardjančič, Zmago Jeraj, Anja Jerčič Jakob, Aleksij Kobal, Metka Krašovec, Tugo Šušnik, Zavetišče za zavržene rastline, Mojca Zlokarnik, Zdenka Žido, Uroš Weinberger
Zeleni rez
Naredimo pomladanski rez skozi sodobno likovno umetnost: naj bo ta rez zelena barva v svojih legah, pomenih, pojavnostih in funkcijah. Zelena kot sekundarna mešanica modre in rumene ima neskončno odtenkov tako v naravi kot v umetnosti. Zato je poimenovanje barv zmeraj samo približek, ki ga je mogoče tehnično natančno izmeriti, v umetniški praksi pa imamo opraviti z najbolj nenavadnimi, komaj opisljivimi mešanicami. Zelena ima svojo življenjsko čutnost, ki se je naučimo v naravi, in umetelno vrednost, ki sodi v simbolne in oblikovalske prakse.
Tako je prva naloga pričujoče razstave preveriti, kako se zelena znajde v sodobni umetniški podobi, denimo, kakšna je njena pot »nazaj« k naravi. To je še vedno največje mimetično področje, kjer kraljuje zelena. Druga naloga zadeva njeno samostojnost: kako se zelena izraža v abstraktnem prostoru, kateri odtenki so danes v prednosti. Zelena se kaže kot tudi družbena in družabna barva: kakšne površine, predmete, figure pokriva in kako se uveljavlja v medijskem okolju. In navsezadnje: zelena je barva ekologije.
Slovenska moderna umetnost je vendarle manj »zelena«, kot si predstavljamo. Res so slikarji vezani na naravno podobo, toda zdaj slikajo naravo in zeleno v njej tako, da najprej vidimo njihovo estetsko in izrazno ravnanje z barvo in kompozicijo; vidimo naravo, ugledamo pa umetnost. Bolj ko se razvija modernizem, bolj izginja zelena barva, oziroma se kaže v »nenaravnih« legah in pomenih. Gre za preobrazbo naravne barve v znakovno barvo in potem še naprej v njeno simbolno in medijsko uporabo. Pri tem se sama predstava zelene kot barve spreminja: kot da ne verjamemo več zeleni, če jo ustvarja umetna inteligenca. Nekdanje predstave o mirni, zadovoljni in pohlevni zeleni (tako je mislil še Ivan Šubic v 19. stoletju in jo predlagal za barvo v stanovanjih), so danes zamenjali svetleči, ostri odtenki, ki opozarjajo nase – kar je samo obratna urbana slika nekdanje naravne klorofilne mimikrije: zelena kot način, kako biti še bolj viden!
Zelena je tudi modna barva, ki se kaže v oblačilih, v izdelkih osebne nege, notranje opreme, v proizvodnji zelenih snovi in orodij. Kakšen je njen izrazni status in razpon v slikarstvu, fotografiji, videu, pa bo skušala pokazati naša razstava z naslovom »Zeleni rez: krajine, rastline, predmeti, površine, ploskve, robovi«.
---
Nina Slejko Blom in Conny Blom, ZELENE RISBE ZA ZELENE NAMENE (LETA PLOSKANJA, ROKOVANJ), 2020, interaktivna instalacija
Beti Bricelj, ZELENA, 2020, akril na platnu, 100x100x4 cm
Nina Čelhar, VIEW (IN THE MIDST), 2020, akril na platnu, 85x200 cm
Vuk Ćosić, DEEP ASCII, 1998, video, 1:19 min., programiranje Luka Frelih, produkcija Ljudmila
Gustav Gnamuš, BAMBUS, 2004, akril na platnu, 165x140 cm
Josip Gorinšek, original serigrafija na papirju, 34/40, 1987, 70x70 cm
Tomaž Gregorič, PERIFERIJA 81, 2006, digitalni print na arhivski papir, 151,5x1919,5 cm
Herman Gvardjančič, TIPIČNA KRAJINA, 1975, akril na platnu, 180x180 cm
Zmago Jeraj, BREZ NASLOVA, 2003/VIII., olje in akril na platnu, 60x70 cm
Anja Jerčič Jakob, OB SAVI II, 2019, jajčna tempera in in olje na platnu, 160x300 cm
Aleksij Kobal, SISTEM VZREJE, 2019, akril na platnu, 120x80 cm
Metka Krašovec, THERE CAME A DAY AT SUMMER’S FULL (obletnica Tomaževe smrti), 2015, akril na platnu, 110x160 cm
Metka Krašovec, THERE CAME A DAY AT SUMMER’S FULL (Velika noč), 2016, akril na platnu, 110x160 cm
Tugo Šušnik, BREZ NASLOVA, 1973, akril in olje na platnu, 260x129 cm
ZAVETIŠČE ZA ZAVRŽENE RASTLINE
ZELENA TOČKA V EQURNI
projekt, 2020
Za posvojitev rastlin z interaktivne instalacije se obrnite na osebje galerije.
Mojca Zlokarnik, OBJEKTI STRMENJA V., 2013, akril na platnu, 30x40x32 cm
Zdenka Žido, BREZ NASLOVA, 2013, akril na platnu, 140x120 cm
Uroš Weinberger, TSUNAMI, 2018, olje na platnu, 191x262 cm