MODRO
kuratorja: Tomaž in Arne Brejc
Avtorji:
Janez Bernik, Bogdan Borčič‡, Martin Bricelj Baraga, Beti Bricelj, Sandi Červek, Gustav Gnamuš, Tomaž Gregorič, IRWIN, Zmago Lenárdič, Katja Pál, Borut Popenko, Irena Romih, Andraž Šalamun
27. maj - 1. julij 2021
Galerija Equrna vsako leto eno razstavo posveti barvi. Letošnja je modra, ker je Janez Bernik leta 1977 naslikal »Modro epidemijo« in ker zdaj živimo v času epidemije.
Barve nikoli ne zastarajo in modra je ena najbolj popularnih barv: v moderni civilizaciji je arhetipska stalnica. Modra predstavlja nebo in vodo, misel in onostranstvo, velike razsežnosti in sublimno, je najprej kozmološka barva; potem je barva miru in harmonije, zrelosti, razumskosti, barva visokih vrednot: zaupanje, iskrenost in zvestoba. In ker je barva ponotranjenosti, melanholije in nostalgije, je lahko zelo subjektivna, pa vendar tudi hladna in distancirana.
V slikarstvu je bila modra vedno izjemna, ker je bil pigment (lapis lazuli) redek in dragocen. Ko so v začetku 18. stoletja odkrili ceneni umetni ultramarin, zdaj znan kot pruska ali pariška modra, se je modra naglo razširila in postala lahko dostopna »industrijska barva«. Danes je na voljo toliko odtenkov modre v modi, oglaševanju in medijih, da so se njeni globoki pomeni razblinili v klišeje.
V sodobnem slikarstvu je modra razpeta med običajno delovno in uporabno »plavo«, ki samo pokriva predmete in pojave, in modro, ki »razmišlja« o sebi, o svoji identiteti in posebnosti in izgleda »abstraktno«. Toda kaj abstrahira? Zagotovo ne naravnih danosti (nebo, atmosfera, voda itd.) in o abstrakciji kot cilju in namenu sploh nihče več ne razmišlja. Modra barva je zato najprej avtonomen gradnik podobe, je prej snov kot izraz, prej miselna površina kot razodeto čustvo. Zdaj mora modra ustvarjati visoko estetsko občutljivost in slike na razstavi skušajo z različnih pogledov in pristopov pokazati barvni polilog, mnogogovor, kjer se vse vrti okrog modre barve in načina, kako obstaja in učinkuje.
Modra je tudi v slikarstvu vztrajna barva, ne le ker sodi v primarne barve, temveč ker se vedno znova obujajo njene estetske in arhetipske vsebine. Modra vztraja tako kot satelitska podoba »modrega planeta«, ki vztraja v črnini vesolja.
Janez Bernik, MODRA EPIDEMIJA, (Ljubim modro), 1977, akril na platnu, 133 x 190 cm
Zmago Lenárdič, SVETLOBNA SEKVENCA II, 2011, 3 neonska svetila, samolepilne barvne folije, 153 x 160 cm
Zmago Lenárdič, SLIP SPACE II, 2011, olje, alkid, terpinol na platnu, 210 x 210 cm
Borut Popenko, KONICA, 2000, akril na platnu, 134 x 134 cm
Umetnostna galerija Maribor (UGM)
Borut Popenko, MALI MODRI TRIANGEL, 1999, akril na platnu, 90 x 120 cm
Umetnostna galerija Maribor (UGM)
Katja Pál, TION 541, 2020, akril, platno na lesu, 32 x 47 cm
Beti Bricelj, BLUE RHYTHM, 2010, akril na platnu, 50 x 50 cm
Tomaž Gregorič, PERIFERIJA 315, 2018, digitalni print, 120 x 150 cm
Gustav Gnamuš, MODRA II, 1975, akril na platnu, 165 x 145 cm
Bogdan Borčič‡, MARKOVA KLJUČAVNICA, 2009, akril na platnu, 127 x 177 cm
IRWIN (Miran Mohar), JEANS REVOLUCIJA, BELORUSIJA, MAREC 2006, 2019, preparirana ikonska deska, tempera srebrni lističi, les, mavec, katran, 73 x 64 x 5 cm
IRWIN (Roman Uranjek), AFTER ALEXANDER RODCHENKO, BLUE AMBIENT (1/3), 2009, mešana tehnika, 51 x 51 cm
IRWIN (Roman Uranjek), ELOKSACIJA, 2009, mešana tehnika, 76 X 51 cm
Martin Bricelj Baraga, KIND OF BLUE (Cyanometer eksperimenti), 2021, kinetična instalacija
Irena Romih, MODRA ŠKATLA B1 - B36, 2007, freska na lehnjaku, kovina, 110 X 110 cm
Sandi Červek, S. MODRA (S15), 2020, olje na platnu, 180 x 140 cm, Antikvitete Novak
foto: Arne Brejc
|
