2025
2024
2024
2023
2023
2022
2022
2021
2021
2020
2020
2019
2019
2018
2018
2017
2017
2016
2016
2015
2015
2014
2014
2013
2013
2012
2012
2011
2011
2010
2010
2009
2009
2008
2008
2007
2007
2006
2006
2005
2005
2004
2004
 

 

ANJA JERČIČ JAKOB

IZBOR SLIK IZ LET 2018 DO 2022

25. 1. – 24. 2. 2022

Anja Jerčič Jakob, Izbor slik iz let 2018 do 2022

V galeriji Equrna razstavljam tretjič, tokrat z izborom slikarskih del iz opusa, ki ga ustvarjam i nadgrajujem v zadnjih letih.

Prva obsežna predstavitev tega opusa in ena mojih večjih razstav je bila oktobra in novembra leta 2020 v Mestni galeriji Piran. Žal se je razstava odvila v času popolnega zaprtja za strokovno kot tudi širšo javnost. Razstavo sem naslovila Periferije. Ne zgolj zaradi geografskega pomena, ki se navezuje na primestni okoliš in rastišča / domovanja motivnih izhodišč mojega slikarstva. Izpostaviti sem želela periferno kot tisto obrobno, a bistveno za delovanje vsakršnega organizma ali sistema, bodisi živčnega, družbenega ali umetniškega. Tudi novejša dela so plod istovrstne slikarske akcije, ki pogojuje nastajanje podobe v sliki, zato lahko naslov Periferija pripada tudi tej razstavi.

Pri svojem ustvarjalnem delu se navadno prepuščam odkrivanju novih načinov, brez vnaprejšnjih načrtov, spontano in raziskovalno. Kar torej druži izbrane slike za tokratno razstavo, je način slikarskega procesa. Motivni vzvod so prizori iz mojih občasnih in v zadnjem času vsakdanjih s/prehajanj. Pri tem ne gre toliko za transkripcijo prizorov v likovni jezik na način izkoriščanja učinkov iluzije in stremljenja po realistični upodobitvi, temveč gre bolj za prenos kot prevajanje in predelavo vtisa v drugem prostoru in času; (likovna krajina) se zgodi v drugi časovnosti znotraj ustvarjalnega procesa.

Različne in raznorodne likovne pojavnosti, pogosto gestualni zapisi in drugi gradniki, katerih odnosi so jasno določeni, splasteni na površino slike, privabljajo gledalčev pogled, ki se zavozlava (izgublja ali najde) ob razbiranju detajlov. Razbijajo sicer dominanten, linearno in po arhitektonskih načelih voden pogled, ki gledalcu razkriva zlahka prepoznavno upodobitev. Ki se vzpostavlja in drobi.

Mimetična sporočilnost se odvija na dveh ravneh: na nivoju vzpostavljanja narativnega prizora oziroma upodobitve iluzije prostora; in na nivoju posnemanja procesov v naravi, kar se odraža v samem ustvarjalnem procesu. Neprestano nihanje med slikarsko materijo in zlahka prepoznavnim krajinskim prizorom nenazadnje namiguje na bivanjsko ambivalenco, na razpetost med trohnenjem, propadanjem in minevanjem in tej nasprotno zmožnostjo ponovnega vznika. V trohnenju je potencial ponovnega življenja.