2024
2023
2023
2022
2022
2021
2021
2020
2020
2019
2019
2018
2018
2017
2017
2016
2016
2015
2015
2014
2014
2013
2013
2012
2012
2011
2011
2010
2010
2009
2009
2008
2008
2007
2007
2006
2006
2005
2005
2004
2004
 

 

Gašper Capuder

encoding_decoding

 

5. 3.–2. 4. 2024

 

Podobe prevrata


 

Začnimo z vprašanjem: Ali lahko današnje slikarstvo postane sredstvo za subverzijo? V svojem bistvu zagotovo nosi zavezanost k preizpraševanju domene vidnega in vzpostavljenih družbeno-kulturnih norm, ki določajo medijski diskurz. Slikarji, med njimi tudi Gašper Capuder, spretno izkoriščajo širok spekter tehnik, materialov in konceptualnih pristopov, da bi dekonstruirali sodobne mehanizme upodabljanja in podajanja informacij.1 Njegova dela razkrivajo izgrajenost posameznikove identitete, družbenih vzorcev in kulturnega konteksta, obenem pa spodbujajo gledalce, da se soočijo s svojim partikularnim dojemanjem resničnosti.

Na razstavi encoding_decoding2 v Galeriji Equrna so Capudrova dela predstavljena v obliki slikarskih postavitev, ki na prvi pogled delujejo prijetno, domačno ali celo konformistično, vendar pa je osrednji poudarek razstave posvečen razkrivanju načinov, kako se družbene neenakosti odražajo v naših vsakodnevnih izkušnjah. Namen razstavljenih umetnin je ustvariti prostor za razmislek o skupnostnih konsenzih, pa tudi disenzih, ki definirajo obstoj človeka, ter hkrati osvetliti, kako se ti uveljavljajo znotraj družbenih struktur. Avtorjevo delo tako ni zgolj odsev našega časa, temveč deluje kot katalizator družbenih sprememb, ki nas spodbuja k prevzemanju odgovornosti za lastna dejanja.

Za celovito razumevanje slikarstva Gašperja Capudra je na mestu, da se navežemo na njegova prejšnja dela,3 ki so bolj intimistično zastavljena, saj mimetično upodabljajo delovne in bivanjske prostore, ki so bili sestavni del njegovega življenja. To poudarjanje okolja, ki ga obkroža, posredno odraža njegovo zanimanje za to, kako se posameznik oblikuje znotraj družbe in prostora, katerih del je. Avtorja zaznamuje tudi to, da se na samostojnih razstavah praviloma ne predstavlja le s slikami, temveč te dopolnjuje s kontekstom, ki ga dodatno vzpostavlja prek objektov, situacijskih postavitev ali video del.

Z aktualno razstavo, ki predstavlja umetniška dela, nastala med leti 2022 in 2024, se odpira nov pogled na umetnikov ustvarjalni proces. Iz naslova je mogoče razbrati, da avtor izhaja iz poklicne okupacije programiranja, kar dodaja nov kontekst njegovemu umetniškemu izražanju. Razstava predstavlja njegove štiri slikarske serije, sopostavljene z objekti v ambientalnih aranžmajih in s kratkoformatnimi video posnetki. Skozi slikarske serije umetnik raziskuje različne pristope k slikanju, medtem ko video dela prikazujejo slikarske intervencije na način, ki je bližje komunikacijskim kanalom družbenih omrežij. Poleg tega razstavo dopolnjujejo različni predmeti, kot so sušilec za perilo, podloga za jogo, lutke in drugi predmeti, ki ne le dodajo razstavi prostorsko dimenzijo, temveč tudi gledalcem omogočajo različne možne vstopne točke za interpretacijo umetnin.

Poglejmo si še podrobneje ikonografijo del Gašperja Capudra, ki sega v širok spekter kulturnih referenc in vsakodnevnih situacij. Kot je sam izpostavil, so za njegovo generacijo enako pomembne slike Michelangela Merisija da Caravaggia kot animirana serija South Park ali pa glasbena skupina Matter. Ta sinteza preteklih in sodobnih vplivov odraža njegovo prepričanje v nelinearnost zgodovine ter pomembnost kulturnih impulzov v trenutku sedanjosti. Njegova motivika pa zajema tudi elemente iz priročnikov za samopomoč, igrače različnih blagovnih znamk itd. Ni naključje, da Capuder v svoja dela vključuje motive igrač oz. lutk, saj se zaveda, da igra predstavlja esencialni element otroškega razvoja, ki vpliva na oblikovanje vedenjskih vzorcev. Avtor s tem poudarja, kako posameznikove navade tvorijo kompleksno mrežo interakcij ter vzorcev znotraj družbenega okolja. Detajli slik, kot so legokocka moške figure, ki v roki drži nož, ali motivi obešencev, ki jih je odslikal v maniri otroške risbe, posredno razkrivajo podtalno delovanja naše skupnosti ter vzbujajo občutke neprijetnih razodetij.

Dekonstrukcija, ki jo Capuder spretno izvaja v svojih delih, ni sinonim za destrukcijo, temveč je zgolj rušenje dogmatizma določenega diskurza. V njegovem umetniškem ustvarjanju se zrcali premišljena strategija, ki ne le demontira ustaljene norme, temveč hkrati konstruira prostor za alternativne obete. Premik od njegovih zgodnejših del, ki so pretežno odražala okolico, k njegovim trenutnim delom, ki se poglobljeno lotevajo zakoreninjenih družbenih vzorcev, nazorno kaže na to, da je slikarstvo danes sposobno biti subverzivno. Prav tako bi bilo utemeljeno trditi, da specifičnost današnjega časa zahteva tovrstni angažma tako od umetnikov kot tudi nas, gledalcev.

Adrijan Praznik

1 Prost prevod naslova se glasi kodiranje_dekodiranje.

2 Slike, objekti in videi, ki so nastali med leti 2015 in 2018.

3 Gašper Capuder v svojem aktualnem delu pogosto uporablja generične podobe prostorov, ki jih najde na platformah, kot je npr. Pinterest. Njegovi videi se prav tako približujejo estetiki komunikacijskih kanalov, ki so nam znani zaradi aplikacij, kot sta Instagram ali TikTok. V nekaterih slikarskih delih avtor izhaja iz različnih algoritemskih funkcij, ki omogočajo (delno) avtomatizacijo ustvarjalnih procesov, kar sproža vprašanja o ustvarjenih podatkih, njihovi interpretaciji in legitimnosti. Ta razmislek o podatkovnih dejstvih oz. nedejstvih je še posebej pereč v digitalni dobi, kjer je premikanje gor/dol po zaslonu edina hierarhična vertikala, ki odraža dinamiko sodobnih informacijskih paradigem.