ALUO prehod: â–³
Razstava študentk in študentov Oddelka za slikarstvo
Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO)
5. 12. 2017 – 12. 1. 2018
â–³ predstavlja tri avtorje in je tudi tretja v nizu razstav, ki se bodo v Galeriji Equrna zvrstile pod skupnim imenom ALUO prehod.
Mentorji o avtorjih:
â–³ Rok HORVAT
ÄŒe velja, da slikarstvo ni medij med mediji, paÄ pa da je poleg tega, da se izvršuje na sebi
specifiÄen naÄin, predvsem naÄin mišljenja in delanja, iz katerega izhaja marsikaj, potem to
posebej velja za Roka Horvata. Še kot študentu mu to, da odliÄno obvlada predstavljanje
vidnega sveta in upodabljanje, ni zadostovalo. Imel je in ima svojo agendo, svojo pot
raziskovanja slikarstva onkraj podobe ali to-kraj podobe, Äe hoÄete. Njegove slike so definirane
in stokrat premišljene na vseh delih površine, tega omejenega prostora svobode in odloÄitev.
Aktualnost in zgodovina se prepleteta in nastajajo dela z izredno moÄnim izžarevanjem,
posebna in edinstvena, vendar pa tudi znana in povezana z iskanjem bistvenega.
(Izr. prof. Bojan Gorenec)
â–³ Dalea KOVACÌŒEC
Dalea KovaÄec je mlada vizualna umetnica, ki v središÄe svoje prakse postavlja spomin.
Umetnica svoje formalno raznoliko in veÄplastno umetniško ustvarjanje udejanja v hibridni
praksi, kjer slikarstvo, risba, knjiga umetnice, video in zvok tvorijo dinamiÄen dialog. Umetnica
nam skozi razliÄna dela znova in znova kaže, kako krhka, gnetljiva, lahko vodljiva, iz ene
podobe v drugo spreminjajoÄa se snov je pravzaprav spomin. Dalea KovaÄec se je s lastnimi
spomini sooÄila v seriji slikarskih del ter v knjigi umetnice s skupnim naslovom Prikrojeni
spomini (2016). Umetnica Ärpa iz “dialoga podob” med lastnimi spomini ter podobami iz
družinskega albuma, ki je te spomine dopolnjeval ter hkrati omejeval. Ta dialog ji služi kot
vsebina za knjigo ter kot slikarski motiv. Tekom umetniškega procesa je umetnica prišla do
spoznanja, da so spomini nematerialni konstrukt, ki se udejanja zdaj tako, zdaj drugaÄe. Knjigo
umetnice Prikrojeni spomini lahko razumemo kot avtoriÄino pot skozi lastne spomine ter tudi kot
beleženje procesa upodabljanja le teh. Until the end of Memory (2017) je v resnici dialog med
zvoÄnim posnetkom in digitalizirano gibljivo podobo. Delo, ki nas potisne natanÄno med zvok in
podobo, morda lahko razumemo kot poetiÄni hommage Wimu Wendersu in njegovemu
distopiÄno vizionarskemu filmu. Ko vstopimo v postavitev Until the end of Memory in nas
raÄunalniško generiran glas sprašuje po dogodkih iz naše preteklosti, postanemo zgolj nemoÄna
priÄa obsesivnemu brisanju najdragocenejših lastnih spominov, ki jih dandanes preko družabnih
omrežij delimo s stotisoÄerimi gledalci, vse do konca spomina. Ali, kot pravi umetnica:
“Dandanes ne snemamo osebnih dogodkov z namenom, da si jih bomo kasneje ogledali in s
tem obujali spomine na dogodke v preteklosti. Ti posnetki so postali naš spomin.”
(Izr. prof. mag. Žiga Kariž)
△ Blažka KRIŽAN
Likovna dela Blažke Križan se v samem snovanju zaÄnejo dobesedno na zaÄetku. Se pravi pri
samem temeljniku, izbiri papirja oziroma njegovih razliÄnih tehniÄnih specifik, njegove svetlobne
odzivnosti, Äasovne trajnosti in karakterju materialnega Äutnega uÄinkovanja. V njenih delih se
linija pojavlja kot zareza in avtorica se pri tem referenÄno naslanja na dela Lucia Fontane, na
prostorske koncepte, na vkljuÄevanje praznine kot dodano prostorsko dimenzijo. Ali kot navaja
avtorica, je oskrunjenje (rezanje) slikovne površine lahko konstruktivno dejanje, ki transformira
temeljnik v membrano in dovoljuje gledalcu, da preseže izkustvo fiziÄne materije, ko si mentalno
rekonstruira dejanje perforacije. V samem postopku je vsaka zareza v papir dokonÄna odloÄitev
brez možnosti povratka. Nekako tako, kot v belinah Roberta Rymana. Zakaj beline? Ker so na
njih napake najbolj vidne. In potem postane zelo pomembna izbira sestave barve, odloÄitev o
njeni viskoznosti, izbira debeline ÄopiÄa in podobno, o Äemer je Ryman lahko govoril zelo
detajlno tudi v veÄstranskih intervjujih. Podoben ustvarjalen pristop, podkrepljen z izjemno
senzibilnostjo, je viden tudi v delih Blažke Križan, ki osupnejo gledalca ne le z izvedbo, temveÄ
tudi in predvsem z igro svetlobe, ki pred našimi oÄmi predstavlja motiv v veÄni nesnovni
premeni.
(Izr. prof. Zmago LenàrdiÄ) |